»Pod črto ni Parazit niti komedija niti grozljivka, pa čeprav premore močne elemente obeh žanrov ‒ način, kako režiser na videz brez truda manevrira z njima, je kazalnik njegovega ogromnega dometa. Zdi se, kot da skuša v postmodernistični maniri zamajati temelje srhljivke in v njeno matrico vpisati element anarhije in kaosa.«

»Glavni lik postopno izgublja nadzor nad svojim lastnim življenjem, kar se mi zdi ključno za ta film.«

»Si vedel, da sem nastopila tako v Parazitu kot v 1917, pa so me izrezali?«

»Je film Parazit dober? Ne vem.«

»Nič ne more nadomestiti tega, da na lastne oči vidiš, kakšna čustva film sproža v ljudeh.«

»Nad vsem tem pa po njegovih besedah lebdi Maradona, za 'katerega se je zdelo, da vzdržuje življenja vseh v Neaplju ali vsaj mojega'.«

»Po lastnih besedah je vedno trdila, da bo življenje posvetila nadgradnji dediščine svojih staršev.«

»Odvisni smo od tega, da v življenju iščemo povezave. Življenju vdihnejo pomen.«

»Nikoli v življenju še nisem videl, da bi kdo življenje, ki je tako podobno mojemu lastnemu, uprizoril s toliko niansiranosti in nežnosti.«